Oglaševanje

Pred začetkom zbiranja podpisov za referendum eni o ustrahovanju, drugi o zavajanju

Pokojninska reforma
Foto: Žiga Živulović jr./F. A. BOBO

Delavska koalicija pred sredinim začetkom zbiranja 40.000 podpisov za referendum o pokojninski reformi svari pred ustrahovanjem članov. Tak naj bi bil tudi primer pooblaščenca Sindikata poštnih delavcev Saše Gržiniča, ki je zaradi zbiranja podpisov prejel opomin pred odpovedjo. Pristojno ministrstvo medtem poudarja, da reformo podpira šest od sedmih reprezentativnih sindikalnih central, delodajalska združenja ter predstavniki upokojencev in dodaja, da pobudniki referenduma širijo napačne trditve in zavajajo.

Oglaševanje

Predstavniki Delavske koalicije so bili kritični, da Pošta Slovenije pooblaščencu Sindikata poštnih delavcev Saši Gržiniču v opozorilu pred odpovedjo med drugim očita, da je zbiral podpise za referendum o pokojninski reformi in s tem motil delovni proces. Od politike pričakujejo, da bodo na odgovornost poklicali tudi vodstvo Pošte Slovenije.

Pritiskov so bili po besedah Mihe Blažiča deželni tudi znotraj sindikatov. "Nenazadnje vidite, da imamo današnjo tiskovno konferenco v kantini, ker smo člani Zveze svobodnih sindikatov prejeli prepoved, da uporabljamo prostore z namenom izvajanja referendumskih aktivnosti," je dodal. Opozoril je tudi na politične diskreditacije članov Delavske koalicije. Ob tem je dodal, da se nihče teh pritiskov ne bo ustrašil in da bodo zbiranje podpisov nadaljevali.

Oglaševanje

Po besedah Blažiča gre namreč pri pokojninski reformi za "prevaro", v kateri bodo oškodovani delavci, mladi in upokojenci. Upokojili se bodo kasneje, prejeli manjše pokojnine, ki se bodo slabše usklajevale in izračunavale na podlagi slabšega referenčnega obdobja. To pomeni, da je neugodna, hkrati pa je nepravična, saj ne vsebuje višjega prispevka delodajalcev. Ti po njegovih navedbah od leta 1996 vplačujejo enega najnižjih prispevkov za pokojnine v Evropi.

podpisi pokojninska reforma
Pobudo za referendum o pokojninski reformi je Delavska koalicija vložila 25. septembra. | Foto: Žiga Živulović jr./F.A.BOBO

To pomeni, da v pokojninski blagajni na leto "zmanjka 1,5 milijarde evrov iz delodajalskih žepov", je dodal predstavnik Delavske koalicije David Švarc.

Zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma se bo začelo v sredo, končalo pa 11. novembra. Podpise bodo zbirali s pomočjo prostovoljcev pred upravnimi enotami ali krajevnimi uradi po vsej državi. Informacije lahko zainteresirani dobijo na spletni strani, nudili jih bodo tudi na brezplačni telefonski številki.

Oglaševanje

"Nihče ni prisilil vlade, da mora zimski dodatek vezati na to, da bo vsem bodočim generacijam poslabšala upokojitvene pogoje," je Blažič odgovoril na opozorila, da upokojenci v primeru referenduma ne bodo prejeli zimskega dodatka. V času, ko se pogovarjamo o obvezni božičnici, lahko vlada enako sprejme za upokojence, je prepričan.

"Če vsi podpisniki te reforme verjamejo, da uživajo širok družbeni konsenz, da so se posvetovali v dovolj širokem krogu, potem ne vidimo nobenega razloga za nasprotovanje referendumu," je še dejal Blažič.

Ministrstvo: Posploševanje, napačne trditve in delno zavajanje

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v odzivu na referendumsko pobudo poudarilo, da pokojninsko reformo podpira šest od sedmih reprezentativnih sindikalnih central, delodajalska združenja ter predstavniki upokojencev (Zveza društev upokojencev Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije) in mladih (Mladinski svet Slovenije, Dijaška organizacija Slovenije).

Oglaševanje

Za nasprotnike reforme so zapisali, da gre za manjši del sindikalnega zastopstva, ki uporablja "posplošene slogane brez prave podlage ("reforma na plečih delavstva), deloma napačne trditve ("realna vrednost pokojnin bo nižja"), deloma pa tudi zavajajo in izpostavijo le en vidik (na primer samo referenčno obdobje brez zvišanja odmernega odstotka).

Luka Mesec
Luka Mesec. | Foto: Žiga Živulović jr./F.A.BOBO

V nadaljevanju so zanikali, da trditev, da bodo pokojnine nižje, ne drži. "S kombinacijo odmernega odstotka in referenčnega obdobja bodo pokojnine v povprečju odmerjene višje za 6 do 14 odstotkov, pri čemer bodo največ pridobili tisti z najnižjimi dohodki. S tem ko po 40 letih delavci prejmejo pokojnino v višini približno 70 odstotkov povprečja svojih plač, postane sistem tudi bolj pregleden," so poudarili na ministrstvu.

Oglaševanje

Dodali so, da tudi trditev, da bomo vsi delali dlje ali celo do 67. leta, prav tako ne drži. Osnovno vodilo ostaja, da gremo v pokoj po 40 letih dela, vendar ne pred 62. letom.

Upokojitvena starost

Še pred 62. letom se bodo lahko upokojili tisti, ki so začeli delati pred 20. letom, skrbeli za otroke ali služili obvezni vojaški rok. S temi okoliščinami je tudi po reformi še vedno možna upokojitev pri 57 oziroma 58 letih starosti. Kdor je začel delati pri 18 letih, se bo tudi po reformi upokojil s 60 leti, le z višjo pokojnino. Za tiste, ki dopolnijo 62 let, še vedno velja pogoj 40 let dobe. Tisti, ki bodo delali več kot 40 let, bodo imeli občutno višje odmerjeno pokojnino. Upokojitvena starost se ne spreminja za delavce v poklicnem zavarovanju – policiste, gasilce, rudarje, livarje itd.

Ministrstvo Luke Mesca je izpostavilo še, da nasprotniki reforme s svojo referendumsko pobudo "ogrožajo številne ukrepe za najranljivejše", na primer zimski dodatek (božičnico) za upokojence, pa dvig pokojnin za prejemnike najnižje pokojnine, ki bi se zgodil naslednje leto, dvig najnižjih invalidskih pokojnin za 22 odstotkov ter dvig vdovskih in družinskih pokojnin ...

"Če reforma pade, teh ukrepov ne bo in ljudje bodo na slabšem. Nova pokojninska reforma, ki pa je neizogibno dejstvo, pa se bo oblikovala pod drugačnimi pogoji in ne bo niti pol toliko delavska, kot je sedaj," so še zapisali.

Oglaševanje

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih